menu

Mnenja udeležencev izobraževanja AEQ metode® 2. stopnje

 

 

 

Mnenje o AEQ metodi® 2. stopnje

 Na 2. stopnji sem poglobil način razmišljanja glede težav in poškodb ki nas pestijo. Iz razumevanja kako odpravljati težave in bolečine v telesu, sem dobil znanje, zakaj sploh prihaja do teh težav in kako se projecirajo na telo iz načina življenja, razmišljanja in preteklih dogodkov. Ko spremljam tekmovalce mi je marsikateri njihov odziv bolj jasen in lažje ga sprejmem ter posledično tudi bolje reagiram.

 

Če smo v 1. stopnji šolanja odpravljali posledice, ki so se transformirale na telo, in jih odpravljali z AEQ vajami, smo na 2. stopnji dobili znanje kako in zakaj prihaja do težav. Prevečkrat smo mnenja, da je težava ali poškodba, ki nastane, le problem nekaj preteklih dni ali tednov. V resnici smo se na to pripravljali že leta, z načinom življenja, ki smo ga imeli.

 

 

Za odpravljanje težav je potreben čas in potrpežljivost, ki pa ju v današnjem času vedno primanjkuje. Rezultat mora priti takoj. Če pa razumeš kako prihaja do težav, razumeš tudi zakaj je potreben čas za odpravljanje težav. Poleg časa nas pesti tudi pozornost in energija ki ju vlagamo v delo ali vaje. Ko vse skupaj združimo pri izvjanju kakršnegakoli dela, vidimo napredek in kakovost dela.

 

Seveda je potreben drugačen način razmišljanja in razumevanja. Ko nam to uspe, postanemo bolj umirjeni in preudarni.

 

 

Matjaž Zupan, Kranj, Učitelj AEQ metode 2. stopnje

 

Matjaž Zupan

 

Mnenje o AEQ metodi® 2. stopnje

Kako težko je OBČUTITI.

 

Moja pot v spremembo (in v AEQ metodo®) ali  kako priti do »čutiti in občutiti«

 

Končno delavnica, ki sem jo čakal že celo življenje!
Delavnica, ki me je zaznamovala in popolnoma spremenila moje življenje. A spremembe, na tak način kot to občutim, vem in pišem zdaj, sem se ravnokar začel zavedati. Šele več kot tri leta po mojem obisku prve delavnice AEQ metode®. Metodo sem takoj sprejel, takoj sem jo prepoznal kot »univerzalno orodje« primerno za vsakogar.  Navdušilo me je, kako enostavno je vse pojasnjeno in postavljeno na svoje mesto. Tako kot je v resnici vse preprosto. Vsi veliki izumi, vse velike iznajdbe so v resnici čisto enostavne. Isto je z vajami pri AEQ metodi®. Vaje so zelo preproste in je na sploh vse čisto logično.

 

Paradoks enostavnosti pa je, da je vse enostavno v bistvu izredno težko.
Kako težko je vaje, sploh na začetku, izvajati mehko, z občutkom, igraje in še učiti se zraven. Nekako gre, ko te učitelj vodi od giba do giba, pa še to se zdi »nekako čudno«, sploh ko vaje izvajaš prvič. Nihče ne pokaže, kako izvesti vajo, samo z besedo podaja navodila. Učitelj te z besedami vodi od giba do giba, ti pa vaje izvajaš sam. Iz avdia dobimo video. Z besedo dobimo gibanje.

 

Najtežje od vsega pri vadbi je – čutiti. Zame je ta del gotovo bil najtežji. Občutki, občutiti… Kaj sploh so občutki v telesu? Kako jih sploh lahko opišeš z besedami? Kako težko je začeti ČUTITI. Kako težko je ČUTITI. Kako težko je OBČUTITI. Kako težko je potem to opisati, o tem govoriti.


V takšnih situacijah malo zavidaš našim južnim »bratom« njihov sočni besednjak. Uh, kolikokrat me je imelo, da bi uporabil kakšno takšno res sočno…

 

Ravno o tem, o izvedbi same AEQ vaje® bom pisal v prispevku. Verjamem, da bo marsikomu pomagalo, da bo vedel, da ni edini, ki ima takšne težave z na videz tako enostavnim gibom. O tem,  kako je to enostavno, pa v bistvu NI enostavno, pa potem je enostavno. Nočem ustvarjati zmede, a to je res pravi paradoks. Dvojnost, dualnost, jin in jang…a TO JE življenje. Vse v življenju se odvija na tak način. Bolj ko zapletemo, močneje, seveda šele čez čas, spoznamo, da bi šlo tudi enostavneje.

 

Šele zdaj se popolnoma zavedam, pa tudi razumem, zakaj se mi je zdelo tako težko razumeti besedo čutiti. Šele zdaj se popolnoma zavedam, zakaj mi je bilo tako težko razumeti vprašanje »Kako čutiš?«. Zdaj tudi razumem in vem, zakaj je to tako težko popolnoma vsakemu, ki začne z AEQ vajami® in ravno to me je spodbudilo k pisanju tega eseja o čutiti, o občutiti.  Svojo zgodbo o tem, kako te lahko samo ena beseda, samo en stavek in samo en OBČUTEN in RAZUMLJEN občutek začne spreminjati.

 

Tako se pot šele začne, pot sprememb, ki trajajo vse življenje.

 

Ob začetku z AEQ metodo®,  se številna vprašanja kar sama od sebe odpirajo. To je super. A to je tudi problem, velik problem. Jaz pa ne bom odgovarjal - le del moje zgodbo bom napisal.

 

Ko sem se z vajami srečal prvič, je bi to šok. Zame osebno, za moj vzorec razmišljanja, za popolnoma vse moje tedanje znanje, moje tedanje vrednote in tudi za moje telo. Vse,  teorija, filozofija za vajami, vaje same, je bilo popolnoma drugačno, neznano, a spet tako enostavno razumljivo in privlačno. Kar potegnilo me je vase. Tega ne moreš razumeti z analitičnimi možgani,  saj dokler ne začutiš v telesu, razum ni dovolj. Nič ne pomaga, če možgani pošiljajo signale da vedo, pošiljajo signale da razumejo. To ne pomeni prav nič, dokler RES na začutiš giba, dokler ne začutiš mišice, ki ustvarja ta gib v telesu.


To signaliziranje možganov je brez občutenja samo iluzija. To je isto, kot da bi ti možgani signalizirali, da vedo kakšen je okus kremšnite na sliki, kot da vedo kakšen je okus vina Barbera, katerega naše oči vidijo v izložbi trgovine z vini… Ali bi želeli tako živeti in »uživati« ob kremšniti in vinu na takšen način? Jaz že ne bi. Verjamem da tudi vi ne želite tega.

 

Prav vse, učitelji, knjige, tečaji, vso učenje in čisto vse, karkoli sem do tedaj srečal na svoji življenjski poti, je govorilo in me učilo drugače. To je bil popolnoma drugačen (zame popolnoma NOV, »noro«  nov) vzorec razmišljanja:

 

Ko prvič slišiš drugačen vzorec razmišljanja, ko ti ta vzorec razmišljanja »pride v glavo«, ko začneš o njem razmišljati, ko ti ta vzorec razmišljanja »sede v glavo«, ko ti ta vzorec razmišljanja kar naenkrat začne »biti blizu«, ko ti ta vzorec razmišljanja postane »domač«, ZAČNEŠ razmišljati DRUGAČE.

 

To pa pomeni velik korak k spremembi in pomeni veliko spremembo zate.

 

Vaje so enostavne, prijetno jih je izvajati, ob tem se prijetno počutiš. A vsaka sprememba že s samim začetkom spremenjenega razmišljanja prinese tudi manj ali več odpora proti tej spremembi. Obenem vsaka sprememba ni mogoča brez procesa učenja. Kako boš kaj počel drugače, kako boš kaj spremenil, če se ne naučiš tega novega?

 

Pravo učenje pa te »ustavi«. Proces učenja je omejen, omejeni smo s količino informacij v določeni časovni enoti, ki se jih lahko naučimo. Če se želiš učiti, se moraš upočasniti, na trenutke celo tudi ustaviti. Potrebuješ dovolj vloženega časa, pozornosti in dovolj energije. Pri tem procesu se ponavadi pojavita dve veliki oviri: - Ena vidna, danes splošno znana družbena vrednota – HITREJE - In naš sovražnik in prijatelj hkrati – naš EGO. Prav vsaka pot spremembe vsebuje ti dve oviri. Obe te ves čas »napadata«.


Zmanjšujeta tvojo pozornost, s tem zmanjšujeta tvojo voljo in željo do spremembe in posledično tvojo verovanje v spremembo in potem tudi upanje, da se boš spremenil. Kar pa vse skupaj zmanjša energijo. Nikoli ne veš, katera od teh dveh ovir je hujša. Ena »napada« od zunaj, druga »napada« od znotraj.

 

Kako pa se danes ob hitrem življenjskem tempu sploh lahko ustaviš? Naši možgani so velik pristaš hitrosti.


Nevarnost, napetost, vznemirjenje, razburjenje, vse kar povzroči HITRO, sproža hormone ugodja (v tem primeru adrenalin in noradrenalin). To je prijetno za naše telo. Vse, kar nam je prijetno, radi počnemo. Od nas se pričakuje, to je že družbena norma današnjega časa, da bomo hitreje razmišljali, hitreje delali, hitreje govorili, hitreje brali, hitreje pisali, hitreje jedli, pač čisto vse počeli hitreje. Vendar če ti ravnaš drugače, če si vzameš čas, če ne hitiš, če samo poskusiš uživati v čemerkoli, se v najboljšem slučaju povprečnemu sodobnemu človeku zdiš čuden. Večinoma pa postaneš nerazumljen.

 

Naša druga ovira je ego, ki mu spremembe niso najbolj po volji in bo zato našel vse mogoče načine, da spremembe prepreči.  Moj ego ni bil samo »mali fakin«, ki samo išče, kje bi kaj zakuhal. Moj ego je bil pravi satan. Kaj vse se mi je pripetilo...


Vedno znova sem bil presenečen, kaj vse je mogoče doživeti s svojim egom. Še danes se ni omilil, še vedno je satanski, le da ga že malo bolje kontroliram. Vsake toliko me spomni, da še vedno obstaja, še vedno se bori za NEspremembe. Saj veš kaj pravijo: »Sovražnika moraš imeti stalno na očeh.« Omenjeni dve oviri sem dodobra spoznal, še katero drugo, a ti dve sta res najbolj neugodni. Občutki, ki so se pojavljali ob spremembah, ko sem sam začel potovati preko tega popolnoma istega procesa, kot že milijarde ljudi pred mano, moram priznati, so mi res nagajali, imel sem veliko resnih težav. Dolga, dolga dva meseca.. Neprijetnih misli, spotikanj od zunaj in udarcev ega od znotraj je bilo na pretek.


Pri izvajanju vaj sem bil trd, neroden, sunkovit, prav nič nežen, napet   in obremenjen v glavi, izvajal sem prevelike amplitude, kot vrečo sem premetaval vseh teh mojih 696 mišic. Vsi gibi so bili daleč od želeno nežnih, mehkih, energetsko učinkovitih, lahkotnih, igrivih in tudi zabavnih izvedb.

 

Ves čas sem imel polno glavo misli: »A sn naredu prav? A sploh kaj delam prav? Kako mora izgledati izvedba vaje? Kako moram narediti vajo? Je 20-30 ponovitev vaje dovolj? Zakaj tako počasi, a lahko to naredim vsaj malo hitreje? Bil sem pozen, je v redu da sem naredil samo 10 hitrih ponovitev?« Še celo stran teh vprašanj bi lahko opisal...

 

A ta vprašanja so bila napačna. Vsa ta razmišljanja so bila napačna, ampak to vem šele danes.To so bila vprašanja iz starega načina razmišljanja, iz družbene vrednote HITRO.

 

Ne vem zakaj, ali slučajno, ali pa sem res mogoče začutil, da počnem nekaj narobe. Zdelo se mi je, da moram vprašati svojega učitelja, kaj naj naredim. A kot se za pravega učitelja spodobi, je še večje razočaranje sledilo iz njegovih ust. Ni bilo odgovorov, samo njegova postavljena vprašanja: "Mudi se ti, OK. Zakaj pa se ti mudi? Kam pa? Kaj pa boš dosegel s tem, da se ti mudi? Kaj pa čutiš?" Bil sem nezadovoljen, pravzaprav, če sem pošten, nisem bil nezadovoljen, bil sem jezen. Nisem dobil odgovorov, le vprašanja na vprašanja… Saj mi hudiča nič ni povedal. Pa tako lepo sem ga vprašal. Kaj te on sploh ve?

 

Minilo je nekaj dni. Vprašanja pa so mi vedno pogosteje prihajala v glavo. Vseeno sem se zaradi teh vprašanj ustavil, poskušal odgovoriti. Premišljeval sem, zakaj ta vprašanja, zakaj mi jih je postavil, kaj posamezno vprašanje pomeni. Nekako nisem v svojih možganih našel niti enega odgovora, ki bi vsaj nakazal smer, mi kaj povedal.

 

Če možgani ne poznajo, oči ne vidijo. Pa tudi dokler se učenčeva ušesa ne odprejo, učitelj ne spregovori. Nekaj v meni, ne z razumom, nekaj v meni mi je spet postavilo vprašanje - kaj pa čutiš. Glava pa mi je celo takoj javila, da v bistvu nič, saj si samo premaknil nogo. Kaj pa naj bi sploh čutil?

Spet se je nekaj v meni oglasilo – razmišljaj drugače, kaj čutiš, sprašuj se, kaj čutiš.


Ne vem, kako dolgo je to trajalo, a na nek način sem opazoval dvogovor mojih možganov in še nekoga, »nekoga«  v meni.  Potem pa sem se odločil narediti eno bolj pametnih stvari v mojem življenju (do takrat). Teden dni bom poskusil z načrtom, plansko.

 

Naredil sem si plan in si tedenski plan in zadal pravila in cilje. Sedem dni zapored navsezgodaj bom naredil vaje, tako da bom: - naredil samo eno isto vajo vseh 7 dni, - vsako jutro pred izvedbo POZORNO prebral opis te iste vaje, - vsako jutro to vajo izvedel, kar se da počasi, z užitkom, mehko, kot otrok, - vsako jutro to vajo izvedel samo 4-krat, - med vsako od teh 4 ponovitev počival vsaj 2x vdih-izdih, - med vsako vajo in sploh med počitkom pozoren na vsak OBČUTEK, ki (če) ga bom zaznal.

 

Ob skeniranju morebitnih občutkov bom pozoren na:    

a. kaj sploh čutim,    

b. kje to čutim,    

c. če bom kaj čutil, kako to čutim,    

d. pa tudi na to, ali me trese med izvedbo (to pomeni preveč energije, prevelika amplituda, preveč na silo).

 

Od nekdaj sem bolj enciklopedičen tip. Želim vse prebrati, preveriti, dobiti čim več informacij, da potem lahko razmislim in da razum (ego) razume. Še vedno sem takšen, čeprav se stvari "popravljajo".

 

Bil je čudni teden. Misli so kar brzele po glavi. Morje misli: »Kaj čutim? Mast kurja, kak je to učitelj mislil da čutim? Kaj naj čutim? Zakaj mi ni točno pojasnil, kaj naj čutim? Kako sploh čutiš mišico? Tega ni v nobenem priročniku. Kje še lahko kaj preberem o tem?« V glavnem, nenavadno sem se počutil. Nisem odkril novega planeta, nisem dobil Nobelove nagrade, ni bilo nekih odkritij, nekih ne vem kakšnih občutkov...A kljub temu, občutil sem nekakšno razliko! Razliko v samem telesu, pri hoji, pri počutju. Po 4 ali 5 dnevih mi je kar naenkrat med izvedbo postalo prijetno. Vajo sem izvajal počasneje (danes vem, da še vedno prehitro). Takrat še nisem znal opisati, kaj se je dogajalo v meni. Danes znam, vendar to ni toliko pomembno, najbolj pomembno je, da je vse to povzročilo neko spremembo. Bilo je prijetno in ugodno, tako za moje telo kot zame. Ko začutiš nekaj tako prijetnega in ugodnega, potem te res nič več ne ustavi na tej poti sprememb. TO JE BIL KLJUČ, DA DANES  POČNEM TO, KAR POČNEM.

 

Danes vem tudi, kaj je spodbudilo tisti prvi korak, ki je povzročil, da sem tu kjer sem zdaj. Takrat, pred približno dvema letoma se mi niti sanjalo ni o tem. 

 

Ti boš verjetno našel kaj drugega zase, a moji motivi za prvi korak so bili:
- nekako sem bil jezen (motiv, sicer ni ravno najboljši), kako ne razumem, kako ne znam, če pa sem se  v prav vseh športih, ki sem se jih lotil, uspešen; - odločil sem se za 7 dni, kar niti ni toliko, pa še plan sem si naredil, torej bom ta čas gotovo izvajal vajo. Zato: - sem si res vzel  (okoli 15 minut) brez motilcev, - res sem bil pozoren, - res sem zdržal 7dni - energija je bila velika, - res nisem hitel, bilo je počasneje (danes vem, da je bilo tudi to še vedno prehitro).

 

To je moja pot in začetek moje zgodbe na poti AEQ, ki obenem pomeni moj začetek poti enosti telesa-duše-razuma, začetek izbire, v življenju početi samo to, kar te res veseli, začetek zadovoljstva s svojim življenjem vsako jutro, ko se zbudiš, začetek ljubezni med telesom in dušo in razumom ter začetek sevanja enosti duše in razuma.

 

Različni smo, in vsak bo našel in šel po svoji poti. Lažje pa je, če slišiš zgodbe ljudi, ki so del te poti že prehodili. To pomaga in da ti zavedanje, da lahko to storiš tudi ti. Seveda na tvoj način.Vsak na koncu najde svoj način… In če BO ali če NE bo našel svoje poti do sprememb – v obeh primerih je to njegova , samo njegova pot! V obeh primerih ima prav.

 

Obilo užitkov na vaši poti do sprememb.

 

Želim vam, da ta pot zajema tudi AEQ metodo® in AEQ vaje®!

 

Uživajte,

 

 

James M. Tomažin

 

James 

 

Mnenje o AEQ metodi® 2. stopnje

Odvisni smo od uspeha, a tega ni in ni oziroma ne ostane. Vrtenje v kolesju nemoči, zamrznitve, besa, žrtve, bolečine.... Skozi leta in leta takšnih odnosov do sebe in drugih smo si ustvarili veliko navad ter odnosov, ki niso več potrebni, sploh pa ne za čas in prostor v katerem se trenutno nahajamo. Po mojem mnenju je AEQ metoda najboljša in trajna pot, ki nam omogoči iz velike zakrčenosti in napetosti pot navzgor. Da lahko preživeto in sedaj nepotrebno opustimo in se spremenimo.

 

Za to je potrebna sprememba razumevanja do katere prihaja po narejeni AEQ vaji, ki jo tako lahko izvajamo v vsaki situaciji, kjer je potrebno spremeniti razumevanje sedanjosti. Telo takrat sprostimo in povečamo dojemanje smisla bolečine. Bolečina nam tako pokaže, če gremo v preveč. In tako se nam postopoma vse od znotraj navzven harmonizira in vedno bolj trdno lahko stojimo ter se razumemo in zaupamo, kar nam da višek energije za kreiranje boljšega danes, za drugačen boljši jutri.

 

Po osvojeni 1. stopnji AEQ metode sem na fizični ravni presenečeno doumela in začutila senzorno motorno amnezijo v sebi. Vedno bolj jasno mi je bilo, da je glaven razlog zanjo ta, da je bilo v življenu vsega preveč. Z manj pa takrat nisem znala živeti.

Po 2. stopnji Aeq metode se je občutek in logika poglobila in sedaj prihajam do zavedanja, kako bi lahko bil strm padec v bolečino in bolezen predvsem na področju mojih kolkov- mojih vrat življenja in njihove gibljivosti, če ne bi vstopila v to učenje in odkrivanje vzrokov za to in spremenila mišljenje.

 

Biti lahkotno, elegantno gibljiva in topla ženska, to mi je bila velika želja, a se mi je v preteklosti vedno izmuznila. Kot da sem se mogla vsega tega skozi napake naučiti, videti, občutiti, kar si ne želim biti. Šele, ko sem skozi AEQ sprejela dejansko stanje, sem se resnično odločila, da ne želim biti stroj, ki vse prenese, ampak ženska, ki stisne objame, poljubi, podpira, vodi, usmerja, razume, ŽIVI....

Vedno več je dni, da začutim mravljince po vsem telesu, ki jih sedaj razumem kot moje signale radosti in telesnega užitka . Od nekdaj sem imela dobesedno trn v peti, če sem bila v coni udobja in ni bilo mravljincev a sedaj so ti mravljinci drugačni. Sedaj jih ne spremlja občutek krivde, besa ter togosti. Kot da bi takrat čutila, da se nič ne učim, in da me to vodi v pogubo. In sem našla rešitev tako da sem s polnim plinom kot z turboletom bežala ven iz udobja, in sem se »učila« skozi bolečino trud in trmo. Trudila in učila sem se, živela pa ne. Sedaj vedno bolje usklajujem oboje.

 

Ob AEQ metodi 2.stopnje spoznala, kako sem bila še vedno kljub prepričanju, da sem dobro v telesu pokrčena, ujeta, hlastala za zrakom in svobodo, da se osvobodim tega gnusa, zamrznjenosti, besa, togosti... Vedno manj je bilo dni, da bi z zaupanjem in zadovoljstvom šla na ples in trampolin,... Kje so vse zamujene igre z otrokoma in prevzemanje odgovornosti za moje počutje... in stanje se je samo slabšalo,.. Sedaj se veselim dnevom, ko mi mravljinci tečejo skozi telo in um in razumem ter zaupam, da se samozdravim ter grem po spirali navzgor.  Teh negativnih občutkov, ki so mi takrat omogočali preživetje je vedno manj in manj.

Od kje so sploh prišli in zakaj? 

Z mojim telesom je takrat upravljala meni neznana sila, ki mi ni dala dihati, včasih tudi živeti ne. Ko misliš in verjameš, da si vesel in da boš vedno vesel, čeprav veš, da temu ne more biti tako, ker s trudom ali vdajo ni možno iti v veselje. Spoznala sem, da lahko skozi AEQ vaje prideš do svojih najbolj temačnih delov, ki si jih vestno potiskal v globino in bil navidezno prilagodljiv, in da tako živeti ne gre v nedogled. Vse z natančnostjo pride naproti, da bi to lahko ozavestil, razumel sprejel in spremenil. Če ne nam, pa našim otrokom.

 

Na seminarju 2 stopnje sem tako pod kontrolo in s hvaležnostjo vstopala v ta prej nezavedni del, in spajala zavedni del z nezavednim.

Kot učitelj AEQ metode 2. stopnje se kljanjam in razumem koliko in kakšnega učenja stoji za tem. Hvaležna sem moji poti, da sem si dovolila iti po njej, na srečo še pred razpadom sistema veliko bolj občutnim korakom. Vsega tega sem se potihem zavedala, a sam proti vsemu in samo z umom, ne moreš in toneš.

 

Entropijo sedaj budno in primerno upočasnjujem, ker vedno več je energije, pozornosti in časa usmerjeno bolj pravilno. Pravilno zame in vse, ki me obdajajo in tako ne vodi več v izgubo nadzora in zamrznitev, kjer obstojiš v mlaki, in se dogaja točno tisto, kar si najmanj želiš, pa da se ne vem kako trudiš. Tako je edina pot, ki ti ostane, da se rešiš pobeg. Pobeg iz realnosti v odvisnosti in stran od telesa.

 

Sedaj, ko imam možnost, da z AEQ vajami ozavestim svoje občutke, s tem naredim največ za svojo membrano, da me ne vodi nešteto nezavednih vzorcev, gibov, ki so me vodili v entropijo, bolečino. Ni mi več potrebno iti na Kamino pot, ampak lahko delam na sebi doma z ljudmi in materialom, ki me obdaja, z jasno komunikacijo z vsemi in povezujem um z telesom. Ne bežim pred seboj in svetom, ki sem si ga ustvarila. Tisto kar je preveč začnem zmanjševati, tisto kar je premalo pa povečujem. In vedno bolj trdno stojim, ker me za nazaj povezana in razumljena kompleksnost pri tem podpira.

 

Vplivam lahko na energijo in pozornost, opazovanje in spreminjanje skozi razumljene napake.

Odločila sem se nameniti čas in vložiti pozornost AEQ življenju in ponosno spreminjam svet od znotraj navzven. Nevromuskulaturni sistem, membrana in vse okoli mene je občutno hvaležno.

 

Hvala Aleš, da si pripravljen to znanje deliti med nas. Hvala vsem sošolcem, da smo se bili pripravljeni učiti in povezati. Naj se širi temelj vseh nas.

 

 

Simona Lesar, Brežice, učitelj AEQ metode® 2. stopnje

 

Simona-Lesar

 

 

 

 

 

Mnenje o AEQ metodi® 2. stopnje

Pravijo, da se učitelj pojavi, ko je učenec pripravljen, res je bilo tako.

 

Na 2. stopnjo AEQ sem se vpisala brez posebnih pričakovanj. Želela sem si nadgraditi, razširiti obstoječe znanje, še zdaleč pa nisem pričakovala takšnega viharja v moji glavi, ter da bom posledično naredila takšen korak naprej.

 

Na seminarju 2. stopnje sem srečala, odprla novo škatlo – prodrla sem v nove podzavestne vsebine, ki je bila še globje potisnjena v moji podzavesti in sploh nisem vedela za njen obstoj, a dejansko je imela tako močan vpliv name in me ovirala v vsakdanjem življenju. Mišice so bile zakrčene in zato motena komunikacija možgani-fascia, četudi je bil razlog za to že zdavnaj mimo in 'nepomemben'. In ja, odprla sem njen pokrov. Iz nje je začelo vreti, kopica potlačenih, nepredelanih čustev, jeze, zamere, nemoči, stisk, obsojanj, žalosti, … skratka zahtevno, neprijetno, neznano, novo… Cel kup nenavadnih občutkov, s katerimi kar nisem vedela kaj bi, kako si naj vse to razvrstim, zložim, uredim…

Podala sem se na pot zorenja, po AEQ metodi: ''energija omogoča pozornost, pozornost omogoča učenje, učenje omogoča razumevanje, razumevanje omogoča sprejemanje trenutnega stanja, sprejemanje trenutnega stanja omogoča bolj učinkovito uporabo viškov energije in usmerjanje pozornosti, ki so pogoj za spremembe, spremembe omogočijo napredek''. Veliko pozornosti, energije in časa je bilo potrebnega za učenje, dojemanje, sprejemanje, analiziranje, spreminjanje, a bilo je vredno.

 

Navdušena sem nad Aleševim občutkom za podajanje informacij, ter širokimi modeli razmišljanja, da v vsakem trenutku ve, koliko, kako in kam nas usmerjati, da bo ravno prav, da bomo zdravo rasli, šli po pravi poti naprej, raziskovali, analizirali in spreminjali svoje globine, katere nam danes ne služijo več.

 

AEQ metoda mi omogoča razumeti vzroke za stanja s katerimi se srečujem. Sedaj drugače razumem ključne dejavnike: čas, pozornost, energijo in njihovo (ne)usklajenost. Imam boljši nadzor nad življenjem, saj spoznavam sebe na drugačen način, svoje občutke veliko bolje občutim in razumem, ker moja membrana postaja vse bolj selektivno prepustna, vertikalna in horizontalna povezanost se izboljšujeta, obenem pa se širijo modeli razmišljanja. Tako bolje razumem sebe in ljudi, ki me obdajajo.

 

Hvaležna sem, da sem spoznala AEQ metodo, saj grem z lahkotnejšimi, a kompleksnejšimi koraki naprej in to znanje prenašam tudi drugim, učenja željnim ljudem.

 

 

Lidija Jakljevič, učitelj AEQ metode® 2. stopnje

 

LIDIJA

 

 

 

 

 

Mnenje o AEQ metodi® 2. stopnje

Seminar 2 stopnje ni le nadgradnja 1 stopnje. Poleg logične/pričakovane nadgradnje fizičnega-gibalnega dela metode - učenje novih vaj in sklopov vaj za odpravo specifičnih bolezni/bolečin, seznani udeležence z najpomembnejšo povezavo med zavednim delom uma, nezavednim delom uma, membrano, čustvi,…. te povezave so ključni manjkajoči del uradne medicine pri obravnavi mnogih pacientov. Psihiatrija se ukvarja le z “glavo”; ortopedija in fizioterapija le s telesom; AEQ pa z obojim in zato lahko zelo uspešno sanira kronična obolenja, ki so za psihiatrijo, ortopedijo in fizioterapijo večinoma nerešljive uganke. AEQ metoda vleče niti iz mnogoterih znanstvenih smeri in jih vrhunsko potrdi ter poveže v zelo smiselno/uporabno celoto.

 

Seminar 2 stopnje zelo jasno in logično poda orodja za konkretne razlage vzrokov bolečin/bolezni/gibalnih omejitev ter navodila kako jih trajno odpraviti ali vsaj omiliti. Globina znanja in razumevanja povezav med sposobnostjo dobrega čutenja muskulatuire ter dobre medmišične koordinacije/usklajenosti ki se v primeru izboljšanja (rednega kvalitetnega izvajanja vaj) obojega prenaša na mnoga za človeka zelo pomembna področja bivanja je skoraj neskončna. Udeležence zelo jasno seznani z dejstvom, da brez lastnega angažmaja ne gre pričakovati dobrega razumevanja in posledično dobrega opravljanja dela kot učitelja AEQ metode.

 

Seminar je odlično organiziran; gostoljubje, pogostitev in splošno vzdušje so na enako visokem nivoju kot metoda sama - vrhunskem!

 

Zame osebno je ves čas, energija, pozornost in denar ki sem jih namenil AEQ izobraževanju zelo dobra investicija. Izboljšalo se mi je osebno življenje (počutje, zdravje, odnosi, učinkovitost, telesne sposobnosti,…) in uspešnost pri opravljanju dela.

 

 

Uroš Petan, Ljubljana, učitelj AEQ metode® 2. stopnje

 

Uroš Petan, Ljubljana

 

 

 

 

 

Mnenje o AEQ metodi® 2. stopnje

Preživeli smo nepozabnih 5 dni "reality show-a" pod taktirko izkušenega moderatorja Aleša Ernsta.

Izbor udeležencev z različnimi miselnimi vzorci (različnimi osebnostmi in karakterji) je prispeval k zelo dinamičnemu in poučnemu seminarju. Skozi tvoje podajanje znanja in vodenje vaj po AEQ metodi so se v nas začeli prebujati občutki, čustva, spomini, ki smo jih tekom našega življenja doživeli a potlačili. "Spretno" si začutil in prepoznal dogajanje vsakega posameznika, kot tudi cele skupine. S pravim izborom besed in primerov si nadaljeval s podajanjem znanja, kar nam je pomagalo naučiti se novih pogledov in spreminjanja naših miselnih modelov.

 

Skozi vseh 5 dni si s svojo neverjetno pozornostjo zadržal tudi našo pozornost na zelo visokem nivoju. Temu primerni so bili sproženi procesi znotraj (in zunaj) vsakega od nas. Procesi so bili sproženi na vseh nivojih, na energetskem, psihičnem, čustvenem in fizičnem. Ko je bila potrebna globina in širina dogajanja na vseh nivojih prisotna, si z metodo AEQ sprožil nadaljnje procese, s katerimi smo lahko dogajanje tudi mi začutili, razumeli, komunicirali in se osvobodili.

 

Spoznali smo naslednjo stopnjo AEQ metode, da jo bomo razumeli pa nas čaka še povezovanje občutenega, slišanega, videnega, prebranega in seveda napisanega . Spoznali smo močan vpliv AEQ metode na nas same, kot tudi na druge, kar nam da misliti s kakšno mero in kako bomo razpolagali in ravnali z novo pridobljenimi "orožji".

Verjamem, da so se vsem nam, pa tudi tebi odprla nova obzorja AEQ metode.

 

Vem in čutim, da mi bo AEQ metoda spremenila življenje, posledično tudi moji družini in ljudem, katere naprej učim AEQ metode.

Zanimivo in nadvse poučno je bilo prisostvovati valovanju AŽS posameznika in njegovi pozornosti, kako si s svojo pozornostjo in občutenjem to zaznal in v pravem trenutku nanizal dodatna vprašanja in primere, na začetku na splošno celi skupini, kasneje pa direktno posamezniku - in kabum.

 

Lepo je bil viden prehod iz simpatikusa v parasimpatikus - in akcija se je začela - rezultat - zgodil se je "čudež", katerega pa sedaj razumemo.

 

Delavnico in udeležence si zadnji dan lepo umiril, še vedno pa nas naučil pomembnosti pozornosti, mišljenja in dotika. Sam sem dobil odgovore na dogajanja v meni in spremenil prioritete.

 

Novo naučene AEQ vaje so fenomenalne. Kot po vsaki delavnici ali seminarju pri tebi se počutim odlično, "medenica mi je zaplesala", še vedno pa je veliko prostora za izboljšavo.

 

Ujel sem val in grem naprej z AEQ.

 

 

Samo Šinik, Kranj, AEQ učitelj® 2. stopnje

 

Samo-Šinik

 

 

 

 

 

Mnenje o AEQ metodi® 2. stopnje

Po opravljeni 1. stopnji izobraževanja za AEQ učitelja somatskih gibov mi je življenje vse bolj preplavljala filozofija te metode. Pričela sem drugače razmišljati, dojemati stvari, drugače čutiti, se gibati. Naučeno in dojeto sem živela sama, seveda pa sem znanje predajala tudi naprej.

A želela sem se naučiti več, želela sem si še bolj ponikniti v globine, ki jih nudi AEQ metoda. Želja se mi je izpolnila, saj sem postala udeleženka prvovrstnega izobraževanja za AEQ učitelje 2. stopnje.

 

Petdnevno druženje desetih posameznikov, ki jih veže AEQ miselnost ter Aleša, »očeta« te metode, je bilo poučno, pestro, zanimivo in polno najrazličnejših spoznanj. Poglabljanje znanja teorije in prakse. Navdušena sem bila nad tem, kako metoda celostno obravnava človeka, telo in um.

Pogovarjali smo se o naši membrani (koža in mišice s fascijami), ki nas ločuje od okolja in nas tako definira kot posameznike. Skušali smo jo čimbolj začutiti in uporabiti za boljše sprejemanje informacij iz okolja in iz notranjosti telesa.

 

Govorili smo o modelih razmišljanja, kako jih je dobro širiti, spoznavati nove, saj so to orodja, s katerimi lahko bolje razumemo življenje, lažje rešujemo probleme in sprejemamo odločitve.

 

Izvedeli smo še več o senzorno motorični amneziji, o delovanju simpatičnega in parasimpatičnega živčnega sistema, o tem, kako nam valuje življenjska energija, kaj pomeni, če je nečesa preveč ali premalo.

 

Pozornost, čas in energijo smo namenili tudi spoznavanju in učenju novih vaj oziroma serijam vaj. Na lastni koži smo lahko občutili učinkovitost le teh, ko so se pri večini pričeli sprožati razni procesi.

Vsak od nas se je preizkusil tudi v vodenju enourne delavnice.

 

Od Aleša smo prejeli veliko kvalitetnega novega znanja, namenil nam je veliko pozornosti. Prav tako pa smo bili deležni tudi Vesnine pozornosti in njenih kulinaričnih mojstrovin. Hvala obema za pripravo tako učinkovitega izobraževanja.

Dobili smo veliko, na nas pa je, da to integriramo v dosedanje znanje, ga tako poglobimo in oplemenitimo.

 

 

Jasmina Rome, Zagorje, učitelj AEQ metode® 2. stopnje

 

JASMINA ROME

 

 

 

 

 

tel. : 00386(0)74990871
mail: info@aeq.si
YouTube Facebook